The depths of ma mind

Tako se počutim zadnji teden. V ponedeljek in torek sem še pomagala pri filmu, nato pa me je pokončalo brezglasje, ki mu je dokaj hitro sledil kašelj, vročina je pa vse skupaj samo nepristransko opazovala. Danes se že premikam. Post pišem zato, ker mi je Odie med mojim zelo kratkim postankom na gmailu pojokal, da ga skrbi, ker ničesar ne pišem. Pač, ne morem.

Jutri naj bi šla delat, pa mi že ob misli na to zataji vid in se začne obnašati dvojno. Če odignoriram izpit, ki ga imam v četrtek in je pogoj, da se po 4ih letih brezveznega brucovanja premaknem naprej, in službo, kjer me prav ta teden na smrt nujno potrebujejo, in živčnost, ki me dela noro, ker se ne morem premikati, se imam super.

No, vsaj film bo fenomenalen.

Trma, kakršna sem, sem se lotila gledanja Star Wars šele ta vikend. Da, dragi bralci, do sedaj nisem pogledala niti enega dela. Zakaj? Ker, če se spomnite, je Star Wars manija prevzela svet. In stvar, ki prevzame svet, me avtomatično odbija. Isto velja za LOTR, Terryja Precheta, Chucka Norrisa itd. Ko se evforija poleže, se navdušim jaz. Standard.

Ta vikend sem pogledala pet delov. In ker sem Star Wars sanjala tri noči zapored (da sem Darth Vader), sem si zadnji del prišparala za danes. Ne smem preveč naenkrat, ker sem zelo dovzetne narave.

Najljubši del? Trojka. Mogoče zato, ker sem kljub vnaprejšnjem vedenju o poteku dogodkov samo ta del gledala z odprtimi usti.

Mislim, da je na obzorju nova obsesija. In ni več poti nazaj.

1.

The path of the righteous man is beset on all sides by the inequities of the selfish and the tyranny of evil men. Blessed is he who in the name of charity and good will shepherds the weak through the valley of darkness, for he is truly his brother’s keeper and the finder of lost children. And I will strike down upon thee with great vengeance and furious anger those who attempt to poison and destroy my brothers. And you will know my name is the Lord when I lay my vengeance upon thee.

V soboto sem spet gledala Pulp fiction. Impressed, again.

2.

Včerajšnje volitve so se izšle pričakovano, a s presenetljivo veliko procentualnostjo. Sklepam torej, da Ljubljančani čakajo vodstvo, ki bo odločalo popolnoma samo brez navodil političnih strank, Cerkve in richassmothafuckaz. In tukaj vidim mejnico med politiko in nepolitiko. Od zdaj naprej bom vedno volila neodvisne kandidate, če jih le ne bo podpirala - meni nevšečna - desnica.

Mislim, da že dolgo časa nisem bila tako živčna, kot sem bila včeraj minuto pred sedmo uro zvečer.

3.

Alonso je zmagal tisto gnusobo. Šumi se odpravlja iz formule 1 s senco sramu, kar je najhujše, kar se mu je v njegovih letih dirkanja zgodilo. Žal ga pač niso prej odjebali kjub nepravilnostim, goljufijam in retardiranosti. Upam, da je konec denarnih iger v formuli 1 in s tem ponovni začetek uživanja ob gledanju tekme. The dark era has ended. Finally.

P.S. - Prav tako je renault zmagal ferrari. Mislim, da je bil včeraj moj srečen dan.

Obvezno, dragi bralci, si ga poglejte. Nahaja se na tej strani, ni predolg, ni presmešen, ni prejokajoč. Ravno prava mera vsega (razen rasizma nisem zasledila;).

Ko si ga pogledate, obvezno (OBVEZNO) napišite komentar pod post, kjer je film objavljen. Vaše mnenje, seveda.

Podrobnosti vam na svoji strani razkriva sam g. LockPick, nekatere zanimivosti pa razodeva tudi falda.

Takoj gledat vsi!

‘’Z eno besedo: ‘ameriški tip demokracije’ je le še show, v katerem zmagujejo idioti.'’
Marcel Štefančič jr., Mladina 18.6.2006, kritika filma American dreamz

Včeri so na FDVju rolal tale filmck, pa me je Nina spodbodla, da sem si ga šla še enkrat pogledat. Sej sede včasih, to je tko k Kill Bill pa Donnie Darko. Pogledaš z veseljem še enkrat.

Med muvijem je krožla okol razpredelnica, da se kao vpišeš notr, da si gledu. Logično so sklepal, da bodo tm sam FDVjevci in sem s ponosom napisala pod ’smer študija’ FU in se zraven zlobno nasmihala. Opažam, da FDVjevci nasploošno ne marajo drugih faxov, ker so sami tok najbl kul. To je dokazala že una asistentka za EU. FDV je neki več, upam, da se zavedate tega.

EH.

Derek pa Danny sta sexy. Pa una razbita čeljust me vedno znova impresionira. No, sej me skor vse. Lep film, lep.

Krivda Vitomirja - včeraj smo gledali Dune. Sej sem se nasmejala, ampak čak sorry! Gledala sm ta muvi namreč ŽE; kakšno leto nazaj sem vsa neprespana in utrujena gledala TV ob dveh ponoč. Odnehala sem, ko so se pojavili tisti črvi, misleč, da se mi je pa mal zmešal. Ampak naslednji dan sem govorila z Vaskotom in sva ugotovila, da je on tut gledu ta muvi in istočasno odnehu in isto se mu je zdel glup. Tko da Vito hvala.

Ceu muvi se namreč igralcem dogajajo misli. Ampak to tko, ful je misli, problem je pa sam o temu, da če človk sam tok misl, da pol pa tut konc. Zgrožena. Glavni akter kao najlepši in najboljši, ceu film si pa ponavlja v glavi ‘am i the one’, ‘the second moon’, ‘the worms‘, ’spice’, ‘there must be a connection between the worms and the spice, but what‘ in potem nam veličastno razkrije misel ‘the worms are the spice‘ in je ne razloži.

Komi čakam, da povem Vaskotu, da sem ta muvi še enkat gledala. Tok se bo zajebavu is mene, da mi nau nč jasn. Hm. Mogoče je pa bolš, da mu ne povem.