The depths of ma mind

Ob vsej tej maniji, ki gre tudi meni kot bralki totalno na kurac, se pojavljajo idioti in retardiranci, ki ne vidijo razlike med dajanjem v nič in lastnim mnenjem. To, da vedno, ko priznam, da berem knjige, in da jih berem rada, vedno sproži grde, očitajoče in ponižujoče poglede, je teža, ki visi nad mano odkar je izšla prva knjiga. Zakaj zadrti Slovenci gledajo na Harryja kot na nekaj slabega? Ne vem. Najbrž zato, ker so zadrti.

Sfera je. Folku Harry ni všeč. Noben jih ne sili, da naj ga berejo. Je pa spoštovanje do sočloveka tisto, kar jim manjka. Ker nenadoma ne samo, da sem badguy, ker kadim, zdaj sem še stupidguy, ker berem Harryja. Zakaj? Meni je všeč, tebi ni, jaz tebe ne obsojam, ker ti ni, ti pa mene ja, ker mi je. Zakaj za vraga ne smem v svobodni državi javno priznati, da berem meni všečno čtivo, ne da bi bila zaradi tega obsojana? In zakaj za vraga mi je bilo totalno bad, ko sem prišla iz Konzorcija vsa srečna s knjigo v roki, na postaji pa so se mi posmehovali? Zakaj to delate? Ni, da se vmešavam v vaše življenje, ni da vam včasih zagodem kakšno mastno, sploh me ne poznate in si jemljete vso pravico, da me zaničujete, ker nosim knjigo v roki? Kaj za vraga vam pa je? Jaz vas čisto nič ne gledam postrani, ker ga ne berete.

Zadeva je podobna pri večih stvareh. Če se spomnimo gimnazije in tistih bedastih časov, so te postrani gledali, če ti je bil slučajno všeč kakšen komad od Him. Ker si bil emo. Zaradi ene pesmi. In jaz, vsa neumna, sem mislila, da ljudje ODRASTEJO in PREBOLIJO. Očitno sem res stupidguy.

Zakaj se tako borbeno odzivam? Ne zato, ker bi me stvari prizadele, pač pa zato, ker mi gre tako na jetra to neosnovano obsojanje, da bom naslednjič, ko bom v družbi priznala, da berem Harryja, imela s sabo baseballbat. Za vsak slučaj, če kdo slučajno ne zna spoštovati sočloveka in njegovih odločitev, ki nanj ne vplivajo ne tako ne drugače.

Fakof, retardi. Ja, berem Harryja, in sem ponosna na to, da se lahko razvedrim s takimi stvarmi. Ne rabim dvornega norčka, rabim knjigo in čokolado za napete trenutke in sem srečna. Ne glede na vas.

P.S.: Veste, da ima Harry Potter dve naslovnici? Eno za odrasle in eno za otroke? Ker je bilo odrasle SRAM brati knjigo z otroškimi naslovnicami, in so zato naredili posebno, zrelo naslovnico? Potem mi pa recite, da ljudje niso bolani.

Se vidimo?

‘’Z eno besedo: ‘ameriški tip demokracije’ je le še show, v katerem zmagujejo idioti.'’
Marcel Štefančič jr., Mladina 18.6.2006, kritika filma American dreamz

Dan Brown, seveda. Velenca mi je posodla tole čtivce, pa sem ga dans do konca požrla. Morm rečt, da nisem prčakvala nevemkaj. In tut nevemčesa nisem dobila. S knjigo si nism razšerla obzorja - razn mogoče glede angleščine. Gre po enm in istm kopitu, tko k angeli in demoni, da vincijeva sifra in digitalna trdnjava. Na isti fakin način. Nvem no, mene mal dolgočas že tole vse skp.

Tipika Dana Browna:

- vedno sta glavna akterja knjige tip in baba, k se medsebojno prvlačta

- vedno bežita pred močnimi vplivi, k jima strežejo po življenju

- te mocni vplivi so hudo znane osebnosti, za kere se razkrije, da so svinje; gre za nacionalni skandal

- polno nenavadnih preobratov. Gre za to, da mogoče pr prvi njegovi knjigi še ne veš, kdo za vsem stoji, pr drugi sumiš, pr tretji veš, pr četrti pa samo še čakaš, gdaj bo Dan Brown to priznal

- najbolj pogosti dogodki: smrt v uvodu, smrti tistih, ki so ugotovili ‘resnico’, smrtna nevarnost glavnih dveh junakov, izdaja, končni seks, preživetje glavnih junakov
ja, tko pač je. Velenca mi bo zdej posodla še nekše druge knjige, ki pa znajo bit kul. Bom sporočila.

Za Dana Browna pa velja - preberi eno knjigo in nobene več.