V nadvse vročičnem stanju sem cel vikend brskala po backu in dokumentiranem preteklem poletju. Fotografije Tasosa, Sicilije, koncert U2 v Zagrebu. Vsak dan sanjarim o obiskanih krajih, dogodkih, jih razvrščam v časovno vrsto. Ponavadi je razvrščanje – zlasti Sicilije – neuspešno. Ker se je preprosto dogajalo preveč.
Zadnjič sem pri sestri na obisku zagledala kartico iz Sicilije, visečo na hladilniku. Zadnji stavek me je res zbodel: ‘Še sami sebi ne sledimo več.’ Res si nismo in res se še vedno trudim ujeti vsaj sled svojega koraka. In v sanjavi ihti mi to nekako ne uspeva 
Mogoče mi bo uspelo naslednji mesec na Bledu, kamor gre končno ista ekipa?
P.S. – še ena mala šala: Na Siciliji v kampu Brucoli so Slovenci in Nemci cel večer na ves glas nažigali Bajago. Well, thatz just funny 
hahaha ko sem pogledala slike iz bleda… pa še podobna frizura je na moji glavi aaaahahaha soo funny
i cant wait!