V ritmu mesta
Published 17.11.2008 by kai
ko moje priprte, utrujene oči
zagledajo dan,
njegov začetek in vlago v zraku
se v ritmu mesta spustim
v pogovor čevljev
ki peketajo po mestu
očitno si imajo veliko za povedati
in poznajo ogromno besed
in se v ritmu mesta spustim
z dolgotrajnim vdihom
drugačnim od prejšnjega,
čistim kljub polnim pljučem z nikotinom
in podobnih zračnih proizvodov
polpretekle zgodovine
kot da bi šibre, ki mi
drugače neprenehoma prestreljujejo pljuča
izginile
s sireno prihajajočega vlaka
in vrveža zaspanih
in zmedenih senc včerajšnjih ljudi
in se v mesto spustim.
za šankom smo
vedno smo za šankom
s prijatelji,
za katere sploh nisem vedela,
da obstajajo
do trenutka poprej
imam ogromno prijateljev.
noč ima nešteto ur
in še več dni
natakar se mi nasmehne
vedno se nasmehne
ne razumem nasmeha
a mu ga vseeno vrnem
vedno mu ga vrnem
ko me obrne krog sonca po nebu
se izgubljam med hiškami in po
tlakovanih tleh
iščem sledi svojega včerajšnjega jaza
med kapljami, ki se ne imenujejo dež
in v svetlobi, ki
je moj fotoaparat ne priznava
v Sarajevu teče čas
počasi
Filed under Poézija, Vsakdan in njegá dojemanje
Katja, lepa pesem je. Zasluži si, da jo tvoji koraki odnesejo v Sarajevo in jo predstaviš. Še to je dobra ideja.
Napiši ali pošlji kakšno razglednico na pesem.si iz Sarajeva, boš?
Lep dan Katja,
hope
Hvala