Nekaj minimalnega o veri
Published 09.10.2008 by kai
Če se starš odloči, da bo dal otroku prosto izbiro glede verske usmerjenosti, ker je tako odprt in oh in sploh, in ga potem vpiše na verouk, rekoč, da se bo lahko sam odločil, če bo veren ali ne, je ali on debil, ker mu je odprtost do verske usmerjenosti omejena na krščanstvo, ali pa sem debil jaz, ker se mi zdi to totalno retardirano.
Če mu daje možnost proste izbire vere, naj ga ali vpiše v vse *uke vseh ver, da med njimi izbere, ali pa naj ga pusti pri miru s tem.
Med pavzo na šihtu sem se spet spomnila na neko žensko na nekem forumu, ki je moralizirala o prosti izbiri in hkrati o vpisu na verouk. Hkrati je bila odprta tudi druga tema, kjer je druga ženska hotela krstiti svojega otroka, ker je to pač lep obred, kljub temu, da niti ona niti partner nista bila verna.
Od takrat naprej nisem več šla na tisti forum.
Filed under Vsakdan in njegá dojemanje, Politika (in seks)
Iz istega razloka bi jaz prepovedal indoktrinacijo v vero. Ker pa realno gledano to ni izvedljivo, niti zaželjeno, pa bi lahko dejansko potegnili črto in enostavno rekli - če otrok ni sposoben zase odgovarjati v pravnem smislu, naj potem isto velja tudi za versko usmerjenost. Po 18. letu si lahko izbere svojo pripadnost. Prej je oseba nedotakljiva.
Nekako tako, kot cerkvena poroka. Veliko žensk bi to imelo, čeprav niso verne. Eh, ljudje so pač dvolični že po sami naravi. Tu se ne da pomagati.
No ja. Vsaj sanjam lahko.
če pa je tko lep obred lol
glavni razlog zakaj ludje to pocnejo klub svoji nejeveri(hihi nejevera) je da ustrezejo svojim bapcam pa detkam in pratetkam, ki bi jeh ferslok ce bi svoje podpodlmadke porocil zgolj jankovic in ne tudi padre.
ma kaksne babice. zadnje cajte je blazno kul in mescansko in upper class dojencke polivat z mrzlo vodo in zraven nakladat o hudicu. kaj je lahko lepsega!
ko sem bila jaz v osnovni soli, so k verouku hodili izkljucno kmecki otroci, ki so se ravnokar priselili v MB iz nekih rovt. danes, predvsem v LJ, pa je zgleda drugace; zdaj se s cerkvenimi obredi postavljajo neke kvazi-mescanske elite, ki imajo tradicijo, mi komunisti pa ne.
za kozlat.
groza.
katra hitr se dat krstit!
Sem krščena. Krsta se itak ne spomnem. Mami je verna, a bolj pasivno kot aktivno. Par mesecev sem obiskovala verouk, ker sem po smrti brata iskala nekaj, česar bi se lahko oprijela. Ker v božjem hramu nisem ničesar dobila, sem nehala.
Glede prostovoljne izbire oziroma vsiljevanja neke vere pa.. kaj pa vem.. sama gledam na to, kot recimo na poimenovanje… ko nam starši dajo neko ime, ki nam kasneje morda ni všeč. Lahko pa ga spremenimo… tako se lahko vsakdo prav tako odloči, ali bo ostal v tisti veri, ali bo neveren, ali bo sprejel kakšno drugo.
morska: primerjava z imenom ni na mestu. Ime ne nosi nobenih zblojenih pravljic s sabo, ne vsiljuje pogledov, ne pere možganov in ne uničuje človeštva.
Pirmerjava je sicer bolj za lase privlečena, hotela sem le poudariti, da so nam določene stvari dane brez naše privolitve. Na koncu koncev tudi o svojem rojstvu ne odločamo mi, ampak nam ga “določijo” starši.
Nekatera imena pa nosijo s seboj tudi verske pravljice… Marija, Pavel in podobno…
Edina vera mojega otroka bo (nazalost???) kapitalizem.
Morska: res je, določene stvari so nam dane, a problem z vero (eden izmed mnogih) pa je, da je itak noben ne jemlje resno (tudi tisti z vsemi zakramenti), a ko pride do enih takih kao prelomnih dogodkov v življenju, se vseeno zatečejo k cerkvenim obredom, ker se jim to zdi “primerno”.
Kot je rekla Katra, glede takih stvari v življenju bi morali imeti možnost izbire, in to takrat, ko se sebe in svojih dejanj vsaj približno zavedamo. In ne, to da te vpišejo h verouku in se kao sam lahko odločiš, če ti je všeč, še zdaleč ni verodostojna izbira.
BGH: ahahahahaha, ni vrag, da bo v kratkem kapitalizem vera
Vem, zakaj mi grejo verniki in njihova “logika” na živce. Ne prenesem in niti ne toleriram. Njihovi poceni argumenti (če temu lahko tako rečemo) me sploh ne zanimajo. Zame je to drug svet. Čeprav bi pa lahko rekli, da veliko ljudi jemlje vero preveč površno. In to velja tudi za neverne ljudi. Še zdaleč ne verjamem, da se vernik po izpovedi duhovniku počuti bistveno bolje kot nevernik, ki svoje misli zapiše v dnevnik ali zaupa prijateljici. Vsak sam s sabo dila kokr ve in zna. Problemi so valjda tam, kjer vera začne skrunit osnovne človekove pravice.
To, kar počnejo oni, gre seveda čez vsako mejo. A pravljice od svojih staršev je pa skoraj vsak od nas dobil za seboj. Sej…desničarskih pogledov nimajo samo verniki. Tko da, kar se tiče obredov, če ni hujšega…kurc kaj so pa poroke in pogrebi…pač obredi, ki so ostali še iz poganskih časov.
Kar si pa reku krof drakula, to ne pride v poštev, če si prepričan, da tvoj otrok živi v smrtnem grehu, ker ga nisi krstil.
Hmm 2. centa “vernika”.
Povej mi, zakaj starši učijo svoje potomce materinega jezika. Zakaj ga pri 2h letih ne vprašajo - na moje preljubo dete malo, tukaj imaš list papirja na katerem pišejo vsi jeziki tega preljubega sveta.
S prstekom pokaži nanj, in tega te bomo učili (seveda takrat otrok ve kaj mu ti govoriš in bo razumel svojo odločitev) in se učil namesto grdega slovenskega kitajsko, ali pa celo nič.
Zakaj pa tega ne delamo?
Sej ima, ko odraste vsak posameznik pravico izbire, da se nauči Swahilija ali pa začne prakticirati vudu. Ampak, do tedaj se mu pa daje neke napotke v življenju, podobne tistim da krasti in pretepati babice na berglah ni tolk ql.
Kaj pa vem, tko jst to vidim je pa res da sem zgleda tud sam kmet z rowt.
Hm.. Materni jezik enačiš z vero? Na podlagi česa se ti zdi, da je materni jezik izbira posameznika? Oziroma - da je vera prirojena? Mislim, da je že tukaj toliko spornosti, da lahko kar zaključim odgovor.
Hm ja, zelo odrasli način razmišljanja - zanimivo, da je “utemeljeno” mnenje razlog za zaključitev odgovora.
Mogoče malo razmišljanja ‘out of the box’ ne bi škodilo, če se že gremo delat da smo razgledani osebki.
Aj. Razgledanost: naša ustava definira slovenščino za materni jezik, ne defirira pa krščanstva kot materno vero, temveč enači vse vere. Materni jezik je jezik države, v kateri živiš oziroma jezik, ki ga država definira za svoj uradni jezik, ki si ga ne izbiraš, razen če se greš rodit v drugo državo. Vera po drugi strani je pa (naj bi bila) prostovoljna odločitev posameznika. Torej že izhajajoč iz ustave ti nisi zavezan biti veren, imaš pa določen materni jezik kot državljan države. Ker je to jezik države, v kateri se rodiš.
Pri maternemu jeziku ne vidim moralne spornosti.
Razen če ti govoriš o jeziku svoje mame in ne uradnem jeziku? Ampak prav tako si tega preprosto ne moreš izbirati? Če je tvoj mama Grkinja, je potem jezik tvoje mame grški in ne razumem, kaj bi ti izbiral?
Jezik je orodje, s katerim izražaš misli. Vera je orodje, s katerim misli oblikuješ in jo jezik omogoča. Primerjati oboje je kot primerjati želvo z avokadom. Zabavno, a nesmiselno.
Da utemeljim - misli so atomarni delci razmišljanja, oblikujejo pa se s pomočjo simbolnega procesiranja, ki ga omogoča jezik. Bolj, kot je jezik napreden in abstrakten, bolj kompleksne misli lahko izraža in s tem tudi omogoči človeku večjo kapaciteto in svobodo mišljenja. (Benjamin Lee Whorf, načelo lingvistične relativnosti.)
Vera je sistem prepričanj in načel, izraženih s pomočjo jezika. Fiksne ideje, katerih dogmatična neizpodbitnost tvori temelje, na katerih družba gradi psiho posameznika, ki je tej družbi nato v korist. Načela, kot so “ne ubijaj sočloveka” in “ne kradi” so principi, ki omogočajo družbi samoohranitev. Žal pa vera vsebuje tudi druge, skrite postavke, ki vodo preusmerjajo na lasten mlin in s tem okrepijo inštitucijo, ki vero vzdržuje.
Osnovni principi, ki jih zaobjemajo temeljne človekove pravice, veljajo načeloma v vsaki družbi, ki jo v zahodnem svetu imamo za pravično. Za to ne rabimo vere. Vera je izum, s katerim oblikuješ misli pripadnikov, da postanejo uporabni pripadniki organizacije, da se le-ta lahko ohranja. Po svoje deluje kot organizem, kjer je vera pravzaprav imunski sistem, ki preprečuje, da bi posamezne celice - pripadniki vere - delovale proti organizmu - organizaciji sami - in jo tako držale nad vodo. (Citiram Richarda Dawkinsa.)
Po tej utemeljitvi lahko zaključimo, da gre za jasno ločnico med vero in jezikom, s čimer je primerjava med obema popolnoma nesmiselna, ker eno omogoča drugo.
Kar se pa tiče komentarja na to, da veren človek ne bi mogel svojega otroka pustiti nekrščenega - to spada v isti koš samopopravnih mehanizmov. Če bi lahko razorožili ta imunski sistem, ki ga ima krščanska vera (kot primer, ki se ga v tej debati držimo), potem bi se dejansko lahko pogovarjali o takšni možnosti. Ker pa ne živimo v takem svetu, se pa pač moram strinjati z jursko glede nuje, ki jo čuti veren starš. Žal pa moralna obvezanost sama po sebi ne upraviči samega dejanja. Ne bom sicer spet navajal ene in iste zgodovinske dogodke, saj jih že vsi po sekundnem premisleku lahko naštejemo na prste obeh rok.
Naj pa bo to vsaj vodilo za naslednje komentarje. Če želite primerjati vero s čim, jo primerjajte s čim kompatibilnim - recimo politično propagando ali prikritim učnim načrtom. Oboje pusti enake posledice na človeku.
Kot prvo se vam vsem opravičujem, ker dejansko (še) nisem prebral vseh komentarjev itd. (tako da je čisto oz. celo zelo možno, da bom “udaril mimo”), mi jih je pa padlo v oči nekaj le-teh od ceri-ja (ki ga, priznam, zaradi tega začenjam ceniti, ker si “upa” iti proti toku oz. večinskemu razmišljanju) in nekaj odgovorov na le-te…
Hotel sem samo spomniti na neko za to temo (tu ne mislim na osnovno misel od kai v sami objavi, ampak na komentarje oz. nadaljno debato) pomembno dejstvo. Namreč ne glede na našo ustavo in njeno enačenje vseh ver in po drugi strani njeno definiranje slovenščine kot maternega jezika (ali recimo raje “uradnega” jezika v Sloveniji), je pač le dejstvo, da je velika večina Slovencev katolikov (oz. se sami tako opedeljujejo) in da je naša družba le nekako zahodno-krščanska, potem sam ne vidim takega problema v “forsiranju” (oz. dajanju prednosti) ene same vere oz. njene ločine/veje, še enkrat, pri nas je to pač RKC. V tem smislu hočem reči, da bi bilo glede na našo tradicijo (našega naroda) le čudno, če bi se “forsiralo” npr. Islam, se pa strinjam, da je vsako “forsiranje” slabo samo po sebi.
P.S. - Mi je pa pri tebi všeč, podobno kot sem tudi za Teo napisal v svojem komentarju v tej objavi na njenem blogu, da si dosledna pri kritiziranju cerkve, vere itd., torej brez nekaterih razlik, ki so značilne (da jih delajo pri opredeljavanju do stvari oz. v svojih mnenjih) za določeno vrsto kvazi “levičarjev”.
Tadej