The depths of ma mind

Hočem met!

Končno smo zadevo spravili vkup in vtisk in vvse. Danes slavnostno obveščam, da je stvar izdana, da zgleda zelo lepo, da sem ponosna nanjo, da ponazarja naš klub bolj, kot smo upali, da ga bo.

Vkolikor vas zanima, kako pišejo naši mladi pesniki in pisatelji, ga lahko kupite po ceni 10€/izvod.

Trenutno, ko držim v rokah svojo verzijo, sem zelo srečna. In ne bom pisala več posta, ampak grem poiskat primeren in jasno viden prostor na svojih policah, da bom lahko vsak dan gledala v hrbtno stran zbornika, zavedajoč se, da je tri leta trdega dela obrodilo sadež v nakladi 300 izvodov.

In zraven bom ponosna. Kot je prav, da sem.

si že kdaj prej brezskrbno ležala na betonu
na parkirišču ponoči in se smejala?

zmeda je
in jo bom rešila tekom dneva
z zanosom, ki manjka mojemu jutru
ko sem po celonočnih bojih samo
prozorna koža, viseča
na nekaj narobe postavljenih trhlih kosteh

rešila jo bom z močjo
ki jo pogrešam ko se izogibam socialnim trenutkom
ko se ritensko umikam vprašujočim pogledom
ker se ne znajdem pri odgovorih
ki jih pričakujejo

ko zvečer skozi zaveso pogleduje na tisoče parov oči
se pokrijem čez glavo
predstavljam si da ležim
na betonu na parkirišču zvečer
in se zraven smejim

in se skušam prisiliti v sanje,
da zmedo sem danes rešila
in da sem se z zanosom soočala z vsem

ko zjutraj v odsevu oplazim prozorno, nenapeto kožo
se ne vzpodbujam, ampak tolažim
danes pa res, danes zares

Najprej, seveda, super prvi dogodek, kjer se bom nahajala 100% (danes rezervirala karte), za njim malce drugačen, ampak večji in pomembnejši dogodek, ki se ga bom udeležila 89%. Za udeležbo na zadnjem, dramatičnem dogodku, ki ga bi obiskala iz navade, še ne vem procentov, upam pa, da bodo visoki.

Kdo gre z mano?

ring v katerem si snamem boksarske rokavice
ker želim čutiti bolečino v sklepih
ko bom udarjala kost na kosti
v prepletenosti udov stiskam bolečino tam
kjer se mi nastavlja, za vrat

dušim sama sebe

odrinem napake z dobro pomerjeno brco
na drugi konec v elastično ograjo
z večjo hitrostjo priletijo nazaj, spet odbijem
držiš moja zapestja in hočeš da tako tudi ostane
in da mi brce ohromijo telo

ko glavo nagnem pod čudim kotom nazaj
se okoli mene zavrtiš in tvoja moč
ki mi odvzame poslednjo slo po zmagi
sprostim vrat, ker mi tvoje dlani na njem
pomenijo več kot preprečevanje vhoda zraku

ko se tvoj obraz zamaže z mejami blodnje
se nasmejim

Life was made for you and I
and everything is gonna be OK!

So vas kdaj taki pozitivni komadi spravili v jok? Mene vsak dan trikrat.

Ujeta v neznansko zapleten sistem neželjenih okoliščin, cincanja in negativnih posledic zavednih dejanj. To sem zadnje čase. To je tisti začaran krog, ki postaja vedno bolj negativen zaradi svoje neskončnosti.

Danes sem se, ko sem se opremljena z obveznimi podočnjaki prvič jutranje pogledala v ogledalo, zavedla, da je nekaj zelo stresnih in težkih dogodkov, pred katerimi bežim že dovolj dolgo, da zaradi utrujenosti omagujem, preblizu, da bi se počutila dobrovoljno.

Mogoče bom pa za spremembo naredila tisto, česar nisem še nikoli; zavila se bom v vsa pokrivala, kar jih premore moj svet, in pustila, da me ujetost zaduši in prekuha.

Čeprav kuhanega mesa načeloma ne maram, vsekakor pa ne za pogostitev za 23. rojstni dan.

Vse najboljše, Katra.

Hehe. Kako preveč smešno na trenutke zveni moje ime.