Behavior breeds behavior?
Published 15.02.2008 by kai
Včeraj smo na faksu imeli prve vaje iz predmeta Ravnanje z ljudmi v javni upravi. Že sam naslov mi je na začetku leta, ko sem prvič ošvrknila predmetnik, dal vedeti, da gre za pretežno filozofski predmet.
No, te naše vaje. Vse ok, gledali smo filmček. Nekši kao krimič, vsaj v temu smislu so ga delali. Detektiv ugotavlja, zakaj se je določen osebek ubil. S tem namenom v določen hotel povabi vse upravne delavce, ki so imeli na dan samomora stik z samomorilcem. Njegov namen je, da dokaže, da so za smrt odgovorni upravni delavci zaradi svojega obnašanja do njega.
Najlepša cvetka filma je bil glavni, nadvse pameten stavek, ki ga mora upoštevati vsak upravni delavec. Namreč Behavior breeds behavior. Če si do stranke prijazen, bo to vzpodbudilo tudi prijaznost strank do tebe. In seveda obratno - če si do stranke nesramen, bo ona nesramna nazaj.
Film je totalno pranje možganov. To, da je gledanje filma del učnega načrta, mi povzroča dvome, da je kdorkoli od snemalcev filma in njegovih predvajalcev sploh imel kdaj stike s strankami. Morda res kdaj velja to bedasto pravilo, ampak lahko z zanesljivostjo trdim, da v večini primerov ni tako. In lahko mi gladko verjamete.
Ampak vseeno - moram se učiti pravilo, za katerega lahko mirne duše trdim, da je napačno. In to pravilo moram napisati na izpit in stati za njim. Zakaj? (to je retorično vprašanje)
Filed under Zakaj?, Vsakdan in njegá dojemanje
no ja, zame pa absolutno velja, da ce je nekdo prjazen do mene, bom prjazna nazaj - ce bo nesramen, bom nesramna tudi jaz - tako v primeru vsakdanjih odnosov kot v primeru, ko imam opravke z upravnimi delavci. ne vem pa kako je v vecini primerov, ker ne poznam nobene statistike, jo morda ti? ker ne vem, na podlagi cesa naj ti gladko verjamem, da je res tako kot trdis ti
Na pogladi tega, da imam stika z vec kot 10.000 strankami na mesec morda? Mogoče kaj vem o stikih s strankami na podlagi tega. In glede na to, da moram biti prijazna do strank, ker mi drugače zmanjšajo urno postavko, in mi stranke še vedno grozijo (za primer bi dala grožnjo, da me bo stranka zaklala), bi človek lahko sklepal, da to ni čisto tako. Ali?
mogoce jih ne znas dobr prepricat, da resno misls s svojo prjaznostjo
kako pride do tega, da ti nekdo kljub nepogojni prijaznosti grozi, da te bo zaklal, pa res ne morem dojet. mislim si lahko le, da imas dost opravka z motenimi osebki 
Tut jaz sem nadvse prijazna oseba, naj tega nihče ne zanika (drugač ga bom z batom). Pa vsen babica v čakalnici misli, da se lahko zdira name, pa osebje tam in tam in tam, pa mimoidoča sraka me tudi nadere, pa še kdo. In mislim, da to niso moteni osebki, ampak živčni. To, da jih Katra ne prepriča o svoji prijaznosti pa….hehe…a pol če smo neprepričljivo prijazni, je normalno, da so drugi nesramni?
Kai sam to še, res da ti grozijo, apmak so te pa že tut na barko vabil sabo ane?
(Al so mene, ne spomnem se točno). Sigurno zarad prijaznosti!
Že vem, jaz ne bom nikol imela strank. Pa je rešen problem.
disarm with smile, works every time! (razen ko ne) zlato pravilo kastmr srvis katra!
Zame deluje zlo fino. mogoce pr teb ne kr te stranke ne vidjo.
Vsekakor pa ni nec 100%
Sem pa preprican da ni fuuul velik ljudi ki ti grozi z zakolom!
vsaj upam de ne.
Sicer pa ljudje ki se zanasajo na tvoje informacije tko al tko nemorjo bit prectavniki cloveske rase, ker zaostajajo 20 let za normalnim razvojem cloveske druzbe in so kot taki zafrustrirani autsajderji!
Hmm
). Dandanes je žal tako, da so ljudje začeli zgubljati pravo mero dostojnosti oziroma neko umerjenost v komunikaciji s sočlovekom.
Tudi jas težko verjamem, da je v resničnem življenju brezpogojno tako, da prijaznost porodi prijaznost (in to ne samo v javni upravi
Moje. Hočem. Zdaj. Takoj. In pri nič (ali pa skoraj nič (okej včasih že)) ne pomaga če je človek na drugi strani linije (ali pa za okencem) prijazen.
Mislim da omenjeni stavek ‘’Behavior breeds behavior'’ deluje samo v eni smeri in sicer v tisti, ki pravi da bo stranka nesramna če boš ti nesramen.
V pozitivno smer pa se največkrat ne premakne. Mogoče bi pomagalo če bi jim pel(-a) kako pesmico. Za najboljši učinek priporočam tisto Kekčevo - Dobra volja je najbolja.
Kar se pa tiče predvajanja filmov kot del učnega načrta, se mi pa ne zdi nič narobe. Tudi mi smo pri nekem predavanju gledali film…. resda je bil to Pulp Fiction, ampak vseeno
falka: glede katrine neprepricljivosti sm se ubistvu zafrkavala.
drgac ste me pa dobr. ne vem, kaj bi rekla, jst enostavno nimam tok slabih izkusenj z nikomer. ajde, se mi je enkrat zgodil, da mi je stara mama tezila na avtobusni postaji, me je enkrat nadrla referentka za sprejem vlog za studentski dom, sj so bli taki dogodki. ne trdim glih, da brezpogojna prijaznost rodi prijaznot, nikakor ne. ampak so pr men taki dogodki res bolj izjema kot pravilo. slabo komuniciram edino z vecino ljubljanskih kelnarjev, ki pa so res obup od obupa
Najlaže se je dreti na ljudi, ki delajo v storitveni dejavnosti. In zafrustriranih ljudi, ki kličejo na informacije ne bo nihče ustavil. Zgrabili bojo prvo priložnost in bo začel padat.
Drugo pa je, če imaš s človekom opravka face-to-face. V takih situacijah pa se (vsaj po moje) da s prijaznostjo rešiti marsikaj.
Telefon je pač skoraj tako kot IRC: z anonimnostjo popustijo ventili.
Vsekakor ima anonimnost tu velik del, ker stranke ne vejo, da vem, kdo so. Ker namreč vem.
Ja, dobila sem tudi vsa mogoča vabila. Kot motene pa bi izpostavila bolj osebke, ki kličejo in sprašujejo kaj imam obuto ali oblečeno.
Vsekakor pa se mi zdi, da s tem predmetom na faksu zvračajo krivdo na upravne delavce, čeprav je večinska krivda slabega razumevanja zakoreninjena globoko v vzgoji ljudi. Vseh. Slabo obnašanje pa to.
Sem imela nekoč pozitivno izkušnjo z neko trafikantko; vedno je bila tečna in zajedljiva do moje kolegice, do mene pa prijazna. Sčasoma sva ugotovile, da je problem v drobižu, ki ga ona nikoli ni imela, jaz pa
jp, to je res
s trafikantko namreč. zdaj sva najbolj kolegice 
To, kar daješ, to dobiš… nekako tako je pri vedenju… vprašanje je le, če je tisto, kar imamo mi za prijazno, dobro, primerno in podobno, enako s stališča tistega, do katerega smo taki. Recimo… starš je zelo strog do otroka, ga kontrolila, mu “teži” in podobno, pa trdi, da to počne v njegovo dobro in ne razume, zakaj ga sovraži.
Tako da.. če se nekdo do nas obnaša na način, ki nam ni všeč, je lahko (kar ne pomeni, da je po defaultu vedno in povsod tako) tudi kaj v našem vedenju, ki vpliva na to, pa se tega ne zavedamo.
SIcer pa naj bi bili prijaznost, “lepo vedenje” in podobno predvsem spontani in v funkciji našega dobrega počutja, ne pa v funkciji povratnosti le tega s strani drugih..ali rečeno drugače.. če sem sama do nekoga prijazna, on pa me nadere, me to ne gane, ker sem se sama vedla tako, da mi je bilo ob tem kul, njegova zadirčnost pa kaže samo na to, da najbrž ni kul. Raje sem torej prijazna in napadena kot pa neprijazna in napadam.
@kai:
tisam diplo méri, umhodu htep saktédn auto regi strérat.
Mi smo pa gledal Hanksa in Wilsona na otoku, pa Matrico, pol pa smo še sebe posneli, pa se gledali.