Zamenjala spalni položaj!
Published 05.10.2007 by kai
Po približno celem življenju sem zamenjala položaj, ki ga zavzemam, ko se zazibljem v spanje! In priznam, da spim približno tako dobro kot dojenček, ki nima krčev! Fenomenalno! Naj razložim potek moje spalne pozicije.
Najprej sem ležala na hrbtu, seveda so okoli glave vedno bile lutke, ki se jih pač še vedno nisem naveličala. Roki sem imela pokrčeni navzven, da so se z dlanmi skoraj dotikale glave; skoraj pravim, ker se dejansko niso, smer proti glavi pa je bila nakazana.
Nato sem se ponavadi v že močnem dremežu (ko padaš v spanje, ampak nisi še čisto tam) obrnila na levi bok. To je pomembno ne zaradi boka, ki se je z leti utrdil, pač pa zato, ker lahko zaspim samo v primeru, da GLEDAM VRATA in da je za mano ZID ali J., ker imam vedno občutek, da me bo nekdo zabodel v hrbet. In ker pač proti samemu dejanju nimam ničesar, ne zaganjam panike, gre samo za to, da če res čuti željo po morjenju in vse, naj vsaj vidim, kdo je. Mislim, da ta strah izvira nekje iz otroštva, zdaj nanj sicer gledam drugače kot s smehom, ampak spim pa še vedno obrnjena proti vratom. Drugače pač ne morem zaspati. Sploh.
In zdaj pride zgodba do preobrata. Mati so zamenjali zavese. Prej sem imela blago rdečebele barve, vzorci kocke. Zdaj imam rumeno mrežo. Zgleda sicer precej bolje, ampak moji problemi s spanjem niso povezani samo z noži in vrati, ampak tudi z soncem in njegovo svetlobo (žarki dosežejo mojo sobo samo med zahajanjem in še to samo zunanjo okensko polico). In zdaj - sonce OH sonce! Če imaš rumene zavese, je soba nenavadno svetlejša. Zato je potreben dodaten ukrep - postavitev glave v senco, ki je okno ne moti. In tako se je zgodila menjava položaja. Zadnje tri noči spim obrnjena v steno! Sicer se moram vsako noč zblojeno prepričevati, da me nihče ne bo zabodel v hrbet, ampak ko se prepričam, spim! In to neznansko dobro!
Filed under Vsakdan in njegá dojemanje, Krohot
čestitam
vsaj nekdo
, dobro spi
Jst sem najprej prebral da si zamenjala spolni položaj. To (bi blo) je pohvalno, ampak tud tvoja reč ni od muh
.
:)
Kaj pa ce bi bla naprimer dvoja vrata?
hvala za cestitke, upam, da se naceloma spolni polozaj menja pogosteje kot spalni, ampak okej, hvala za cestitke
bgh:ta problem se je dogodil v zrečah, ko je J. moral spati obrnjen proti balkonskim vratom, jaz pa proti vhodnim vratom, da sva bila zaščitena iz obeh smeri. je slo kar ces.
Ti, a veš kaj sem “imel” pa jest (v smislu strahu in spanja) kot otrok v zgodnjem otroštvu??! Bal sem se gledati proti odgrnjenemu oknu (ehm, še posebej, če je bilo zunaj svetleje zaradi lune), ker sem se bal, da bo kakšen vampir priplezal po steni gor. In še najbolj me je motilo tisto pričakovanje/čakanje, kdaj se bo nekaj tam pojavilo!! Aja, vampir pa zato, ker sem enkrat takrat kot mulc gledal en film, v katerem je en tak vampir z dolgimi nohti plezal po steni in skozi onka vstopal v stanovanja…
Tadej
LOL
Ej tadej, mene je blo strah, da pridejo vlomilci skozi okno: bolj realni strahovi kakor prej. Prej se mi je zdelo, da imam krokodile pod posteljo, ali pa da me bo požrl kakšen medved, ko zaspim. Pa ponoči se nisem upala it v dnevno sobo, ker me je blo strah, da so tam lisice in volkovi (lisice sem si predstavljala isto velike kot volkove, isto nevarne, samo bolj hinavske)