Zadnji dan.
Published 28.09.2007 by kai
Danes zaključujem svoje trinajstmesečno delo. V grlu imam cmoke, v ustih pa ledene kocke in bajadere in aftereight, ki sem jih prinesla za poslednjo pogostitev.
Že se mi toži po vsakodnevnem vstajanju ob pol sedmih zjutraj in po popoldanski vožnji z avtobusom pa največji gneči. In po prekomernem delu. In po občasnem idlanjem na gtalku. In branju cosmoforuma. In klepetanju z ženskami v tajništvu. In po različnih nagradnih igrah na radiu (na centru tiste serijske številke, na enki tista nadležna Zala itd.), ki smo ga začeli vklapljati zaradi mene. In po delanju zamišljenih in napetih fac, ko so prišli nadrejeni in sem bila zelo zaposlena z branjem blogov.
No ja. Danes grem v Novo mesto - baje imamo literarni večer. Naslednji teden se začne faks. Mogoče bom spet delala na Telekomu. Ampak vem, da mi nič od tega ne bo zapolnilo praznine, ki bo ostala za blur.
Spomnim se, kako sem dejansko zelo dolgo prebolevala svoj odhod iz Telekoma po osemmesečnem delu. In milo se mi stori, ker odhajam - tako kot takrat - iz svojega drugega doma.
Jokstok.
Filed under Zakaj?, Vsakdan in njegá dojemanje
njehehe ucit se bos morela
njehehe.
ucenje ni blem
jooooj gregor
saj bo bolje
Don’t Panic…vse bo še vredu
exactly, don’t panic
Sej se boš navadla. Boš pa na fax hodila, če ne druzga. Pa tut Telekom bo čist uredu, al ne bo? Tvoja mati so kle spet. So se skoraj preselili sem. Vsakič ko pogledam je avto tam. Na literarnega sem pozabu, pa sva vse splanirala da greva pogledat. Jebeš … nič nisem organiziran oz. sem pa potem pozabim večino kam in kako. Zakaj? Ker skos neki delam, rihtam … eh
Jobs come, jobs go.
bedica stara!!
Ce bo prehudo se vedno ostane ibogain …