The depths of ma mind

Picim na dalensk.

se vidmo nasledn let, k bomo vsi mal fertik

Lani sem si obljubila, da bom sfurala fax. Pa ga nisem.

Prav tako sem si obljubila, da bom štedila z denarjem. Pa nisem.

Obljubila sem si tudi, da bom nehala kaditi. Smešno, takoj, ko bom napisala ta post, grem na cigaret.

Lani ob 24:00 zvečer 31. decembra sem si tudi obljubila, da bom naredila vse, kar je v mojih močeh, da naslednjega 31. decembra ne bom praznovala sama. Smešno, letos se mi zdi, da sem še bolj sama.*

Ob polnoči sem si obljubila tudi, da to noč zadnjič pojem pesmi Omarja Naberja. Pa sem lagala sama sebi.

Takrat sem si obljubila, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da bom obdržala takratne prijatelje. Že kar krohotajoče - obdržala sem samo enega človeka.

Letos bi si obljubila vse to - še več! Vendar si ne bom. Cilj, ki ne pride do realizacije, ni fajn cilj.

_________________________

*Ne ciljam nate, dragi blaš, ciljam na moški spol, ki ni striktino prijateljske narave.

četrtek ob 20:00, biljardnica direkt, tbilisijska 83

gremo se met vsi fajn!

Objavljam jih zaradi ekstremno zanimivih rezultatov.

Zanima me, koliko ljudi, ki so dali, da ne praznujejo, se dejansko ne bo udeležilo katerekoli novoletne zabave.

Da, dokaz, kako ljudje pri anketah lažejo.

Zadnjič me je Vasja zelo nasmejal.

‘‘Sem mešanica Kitajca, Japonca in Črnogorca,'’ je rekel. ‘’Ful bi delal, imam tehnologijo, ampak se mi res ne da.'’

Dragi moji ljudje, ki vas morda poznam, morda ne.

Naslednji teden se dobimo. Kar tako, za lep dober dan. Neki na tak način kao da si rečemo vse najboljš pa to.

Naše poti se ločujejo vedno bolj in vprašanje je, kdaj bomo naslednjič vsi lahko sedeli skupaj. Upam, da se boste srečanja udeležili.

In nazdravili bomo, nazdravili tako, da bo cel Direkt postrani pogledoval in nama z Blažem prepovedal nadaljne obiske. Nazdravili bomo na nas, kot da smo najboljši, in nazdravili na večer, kot bi bil naš zadnji.

Zaenkrat imam v planu še vse dneve frej. Prosim, da sporočite, kateri dan vam najbolj ustreza.

Mal sm morbidna zadne čase, plz cheer me up.

počasi, zaupljivo

nežno tečejo besede

smejim se

ker si smešen

nimaš poguma,

morda ne znaš

česa te je strah?

besede ali njenega pomena?

fuk

ujet v tišino

izbiraš način

smejim se

ker si smešen

ne znaš se odločiti, ne veš

pa čakam

da obdržiš svoj ego

fuk

želja zmaga možgane

kljub močnemu upiranju

smejim se

ker si smešen

in smešna je situacija

samo smejim se ti

prijazno

moški si

kot vsak drug

na koncu podležeš

čeprav se ti smejim

ali morda prav zaradi mojega smeha

fuk

pozabil si na moj obstoj

ni ti več važno

da pesnim

da delam, študiram

igram

ni ti več važno

da sem popolna

in jaz se ti na glas smejim

samo smejim se

podlosti slé

ki se skriva za masko

moški si

kot vsak drug

fuk

vedno bolj mi je smešno

vedno glasneje se smejim

pa me ne slišiš

me nočeš

zaprl si ušesa

zaprl možgane

ne briga te

ne brigam te jaz

samo

fuk

konec mojega smeha

utihnem

ne da se mi več

moški si

nevreden zraka

ki ga porabim za smeh

ne da se mi več

v tišini čakam

da dobiš nazaj ego

ki ti sploh ni bil odvzet

čakam

fuk, postajam otožna

vem, kaj sledi

nenadoma mi ni več

ideja všeč

sploh mi ni

žalostna čakam

da se pekel odpre

žalostna čakam

konec,

zaveso na odru in končni priklon

nastopajočih

naju obeh

fuk

v tej igri ni zmagovalca

če pa je

sem to jaz

podlost slé

ki te razžira

te izničuje

podlost smeha

ki te je spremljal

pa ponižuje mene

ampak izjemoma

samo v moji glavi

torej fuk

čeprav ti priznam

da si mojster

ne sicer dovolj,

da bi te ne spregledala, pa vseeno!

fuk

beseda ima zven

ki se zvesto odbija od sten

in ne preneha

odmeva po mojih možganih

po celem telesu

fuk

kako dolgo bo odmevala v mojih mislih

fuk

ne vem

fuk

nočem, da odmeva

fuk

sovražim te, z vsako sekundo bolj

a ti tega ne veš

ker te ne zanima

drugo kot

fuk

umri ko končaš

fuk

prižgeš luč

ostala sva samo midva

slé ni, ni več smeha

v tišini sediva

ne vem kako priznati,

kako ubesediti spoznanje

da tu ne samo fuk, smeh in tvoja slá

ampak tudi vse ostalo

se konča

Sicer nisem zvesta poslušalka tega radia, se mi je pa v soboto zgodilo, da sem ga cel večer poslušala v družbi falde in kobre. Cvetka, ki me je ta večer navdušila, je sledeča. Povedana je bila v okviru pravljice za otroke, njen naslov pa je Bog obstaja.

Nekega dne je moški obiskal brivca. Brivec mu je uredil brado in lase, med tem pa sta imela lahkotni pogovor. Ko je debata prišla na Boga, je brivec zatrdil:

‘’V Boga ne verjamem. Ker če bi Bog obstajal, na svetu ne bi bilo lakote in bolezni. Kako lahko kdo verjame v Boga, ko pa je na svetu toliko slabega.'’

Mož je molčal. Nato je brivcu plačal in odšel skozi vrata. Na cesti je zagledal moškega z zelo neurejeno brado in dolgimi, umazanimi lasmi. Obrnil se je nazaj, odprl vrata in porekel brivcu:

‘’Jaz pa ne verjamem, da brivci obstajajo.'’

Brivec ga je začudeno gledal.

‘’Kako ne verjamete, da obstajamo? Pravkar sem vas uredil!'’

Mož mu je dogovoril.

‘’Če bi brivci obstajali, na svetu ne bi bilo ljudi z neurejenimi bradami in dolgimi umazanimi lasmi.'’

In pa še ena posrečena, ki je sicer nisem slišala jaz, mi je pa bila povedana.

Gostja oddaje je bila ženska, ki je vrsto let preživela v Afriki. Voditelj oddaje je bil nek duhovnik.

Ženska: ‘’Bila sem v Afriki in sem videla, da se vsi otroci rodijo beli. Zaradi sonca pa v odraščanju postanejo črni.'’

Duhovnik ves zamišljen: ‘’Aja? Vsi se rodimo beli? Potemtakem pa res ni razlogov za rasizem!'’

Če ste kdaj ujeli kakšno cvetko tudi sami, bom vesela, da jo boste delili z mano. Dokažimo svetu, da Bog obstaja in da se vsi rodimo beli, da bo svet odrešen dvomov o Bogu in rasizma!!