The depths of ma mind

se mi svet postavi na glavo. Govorim o preprostih, samoumevnih stvareh, za katere nisem nikoli pomislila, da grejo sploh lahko narobe. Spreminjam mišljenje.

Včeraj se je namreč moj dan dotikal samo takih bednih, neumesnih pripetljajev, da sem šla zvečer spat v histeričnem smehu. Najprej sem zjutraj, seveda, zaspala. To se mi nikoli ne zgodi, ker me budilka vedno izstreli iz postelje. Ne, z vstajanjem nikoli nisem imela problemov. No, včeraj sem zaspala. Za eno uro in pol, zbudila me je sestra s telefonskim klicem, zakaj me še ni pri njih (obljubila sem namreč, da pridem ob osmih zjutraj na kavo). Pri temu opozarjam na dejstvo, da HVALA BOGU ne ugašam mobitela čez noč.

In tako sem ustala, pretežno zaspana in utrujena. Šla sem na kavo, fax in šiht - pri teh dogodkih ni bilo neumesnih pripetljajev. Ne, oni so se nadaljevali po šihtu. Mogoče bi samo omenila, da sem namesto enega sendviča za malico pojedla dva. Prvič in - upam - zadnjič v življenju.

Najprej sem podaljšala delo za 20 minut, ker je bilo ogromno nedokončanih stvari. Potem sem klicala Majonežo, da bi se zmenile, kako bova ta vikend popedenale izlet na Pokljuko. Deal je bil, da pokličeva za ‘rezervacijo’ ko pridem domov.

Ko pridem domov.

Avtobus sem čakala 20 minut, nato pa še 15 minut stala na avtobusu 10 metrov od postaje, na kateri sem vstopila. V času mojega šihta so se namreč odločili popravljati Parmovo.

Potem sem končno pršla domov - ura je odbila 17:15 (šiht sem zaključila ob 16:20). Ko sem se elegantno zavalila na kavč, me je še bolj elegantno poklical Blaž, pritožujoč se nad dejstvom, da še ne igrava biljarda. Zmenila sva se, da mi da eno uro časa, da pojem kosilo in si umijem lase.

Za kosilo je bil ričet. I don’t eat dat shit, zanašala sem se na sendviča iz službe. Operem lase, si obujem štikle, poveznem na glavo baretko in sem pripravljena na kulturni večer MKDSPja o Iranu.

Z Blažem sva začela pokati krogle, ki so kot začarane, vedno zašle iz prave poti. Enkrat sem celo v luknjo zadnjo spravila črno in najbolj čudno pri vsem tem je, da bela ni šla za njo.

Ko se je primajal Vasko, sem razložila, da se mi mudi. MKDSP je računal na mojo pomoč, jaz pa nisem za večer storila praktično ničesar in ob pol osmih zvečer me je začela bičati vest.

Medtem, ko sem obiskala ladies room, sta Vasko in Blaž začela novo igro. Okej, prou, bom zamudila. Malce sem popizdila, preživela, spila kokakolo in se odpravila.

Ko sem kelnarju že plačala, sem se spomnila še na čike. MKDSP-jevci so vedno brez cigaret, zato je dobrodošla vsaka škatla. Vasko, ves razumevajoč, da sem v stiski s časom, je prosil kelnarja za hitro ukrepanje oz. dobesedno je rekel: ‘’XY, a lahko ene čike na brzino?'’

Kelnar je postregel dve stranki, nato pa se vrnil k meni. ‘’Kere?'’ ‘’West modre.'’ In gospod kelnar si je vse vzel lepo na izi, preiskal predal, šel v skladišče in končno sporočil, da teh čikov nima.

Živci so mi pokali po šivih.

Ko sem končno dobila čike, sem stekla ven, se usedla v Blažev avto in odbrzela sva v center. Na poti pa.

‘’KJE JE MOJA BARETKA?!'’

Moptel, call Vasko, baretke v Direktu ni. Iskanje po avtu, živčno mencanje s škornji. Stres. Baretke ni. Vasko sporočil, da je ni nihče videl. Kričanje, obup, hlad okoli ušes. Vasko sporočil, da naj raje pogledam po Blaževem avtu. Znorim.

Potem sem uspešno zajebala v vsej svoji zmedi in Blaža usmerila v napačno smer. Iz njegovega avta sem letela na sredini Slovenske, živčno vlekla marelo skozi vrata, mareli se odtrga ročaj, znorim, pustim ročaj v avtu, skoraj me je povozil avtobus, ki je pripeljal iz postaje, skoraj padem po tleh od neravnotežja v škornjih in prispem na pločnik. Poklicala sem Nežo, da ji izjokam dušo in med tem izjokavanjem izgubim smer in zgrešim Tomšičevo. Po kockah pred DSPjem si polomim gležnje in stopim pred vrata, kjer me že čaka predsednik kluba, ves živčen, ker je gostov samo 10.

Po večeru sem se najedla pistacije, šla na pivo in se sprostila, tako, da je bilo stresov konec. Za konec bi samo zrecitirala dva stavka, ki sta mi bila rečena včeraj.

Neža: ‘’Pa kaj se teb dogaja zadnje čase?!'’

IN

Mirt: ‘’Katra, tole morje ti ni glih koristlo.'’

Amen.