Crash!
Ja, mogoče sem res premalo na cesti v katerekoli drugem vozilu kot avtobusu, da v življenju še nisem bila v avtu, ko se je kam zabil ali je bil zabit avto zaradi drugih. Do včeraj.
Ne, naj vas potolažim, ni bil crash. In vsi smo OK. Bil je pa šok, on pa. Avto je sam mal popraskan, vse ostalo je kul.
Peljali smo se po Večni poti iz Živalskega vrta proti odcepu za na avtocesto. (Vozil je kolega - najboljši voznik, kar sem jih kdaj videla v elementu in to NI LAŽ.) Hočemo zaviti levo, na križišču pa ena baba počas lezla na cesto. Niti ni pičila, po pravilih je lezla na cesto, vse lepo in prav. Ampak tega ni nehala početi in je počla direkt v lepga modrga megančka, ki je počasi zavijal levo (in vseboval svojega ponosnega lastnika in dve hehetavi dečvi, ki sta se odločile, da ga peljeta na drink v Areno za stare dobre čase bowlanja, za kere so potem ugotovil, da so se zgodil samo enkrat in da so večkrat bowlal pa v klubu 300 in še to ne skupi).
Smešn, kok prešejka avto in človeka v njem, pa je sam mal obdrajsana pločevina. Mogoče je pa to sam psiha, k jo mamo zarad teh vseh mogočih nesreč na TVju. Pa se ti zdi ful hujš, kokr dejansko je, ker strašit pa mediji znajo, to pa znajo, ja.
Read: Crash!