The depths of ma mind

Vsi ste najbrž že slišali za ta zakon, ker se o njemu zadnja leta non-stop govori. Pozitivne točke zakona:

1. Zaščita nekadilcev
2. Varovanje ozračja
3. Varovanje državnega budgeta za zdravstvo
4. Varstvo davkoplačevalskega denarja zaradi uvoza (pač nimamo več Tobačne)

Zdaj pa takole.

Pripombe na številko 1:

Vsi vemo, da je pasivno kajenje morda še celo bolj škodljivo kot aktivno. Morda, pravim, ker se glede tega nisem pozanimala, vem samo to, kar je naključno zletelo v moja ušesa. Vsekakor je ena izmed teh letečih stvari cigaretni dim, tako moj kot tuj. Ajebiga, če greš v lokal, da greš na pivo in cigaret, bo pač to tudi letelo v tvoje uho. Svet se pač tako vrti.
Pa ne razumite me narobe – nočem povzročati hudega nekadilcem, ker je pač nekadilstvo njihova osebna odločitev in nadvse pozitivna in kot tako jo pač spoštujem. Vsak ima pravico odločiti se za nekadilstvo. Respect tistemu, ki se. Kajenje je grda razvada. In lepo, da se nekateri držite te lepe navade. Sama kot kadilka nikakor nisem jezna in užaljena, če sedim v lokalu in mi nekdo, ki sedi za mojo mizo, reče: ”Ej stara sorry sam dej ne pihat vame ker me ful mot.” Pač bom kadila manj in če že ne bom zdržala brez, bom čik držala pod mizo tako, da se dim ja ne bo valil v nasproti sedečega. Spoštujem svobodo odločanja. Izvoli, ne bom ti ‘povzročala raka’. Nočem biti kriva za smrt drugih.

Vendar pa se mi zdi isto posameznikova pravica, da se odloči ZA kajenje. To je njegova osebna izbira, tobak je pač legalna droga in če se ne smem v lokalu oz. kjerkoli v javnosti zakajati s travo, bom pač prižgala cigaret. Ker je dovoljeno in ker mi paše. Odlična kombinacija. Pa še kavica. Največji užitek.

Zatorej se kot glavno zanašam na pravico IZBIRE, da sem kadilka. Nihče mi ne prepoveduje, da se ubijam, ce se hočem. Ne na tak, ne na drugačen način.

Torej protestiram, da se kadilcem prepove kajenje na javnih mestih. Zakaj? Ker prav tako, kot so se oni odločili biti nekadilci, sem se sama odločila biti kadilka. Če sem tolerantna do njih, pričakujem isto v zameno.

- nikoli ne prižgem cigareta pred mlajšimi, pred otročjimi malimi stvarcam se skrivam
- nikoli ne prižgem cigareta v gneči, če nimam okoli sebe vsaj nekaj prostora, da se zadeva razkadi
- nikoli ne piham v nekadilce
- nikoli ne silim kogarkoli v kajenje, še ko mi nekadilci rečejo za cigaret, jim protestiram. Naj ne začnejo, jim pravim.

In zdaj nimam več pravice kaditi, ker se je naša oblast tako odločila.

Pripombe na številko 2:

Kaj kajenje uničuje ozračje in okolje? KAJENJE? Okej, zdaj pa takole. Avtomobili, elektrarne, odpadki, nafta in drugi derivati, ki pobijajo na stotine živali v trenutku (lažem, ampak saj razumete poanto), ne ONI se pa lahko vozijo in delajo kar pač že delajo.

Veste koliko avtomobilov pride v Sloveniji na Slovenca? 2,nekaj. In če upoštevamo samo polnoletno prebivalstvo? In če še to zožamo na tiste, ki imajo izpit? In prepovedali bodo – KAJENJE!

Pripomba na številko 3:

Oh ja, seveda. Naše ministrstvo za zdravje porabi miljone za zdravljenje raka na bivših kadilcih. Ubogi. Denar pa imajo od kje? Vsi vemo. Vsaj nekaj bom imela od davkov – oskrbo, ko bom imela raka!
Pripombe na številko 4:

Hja, tole je pa pravzaprav glavni problem, pod katerega bom uvrstila neko izkušnjo, ki se mi je pripetila. Dokazuje namreč, da gre samo za denar pri tej prepovedi kajenja.

Bilo je novembra, se mi zdi, s faksom smo šli na sejo državnega zbora, ko so razpravljali o izredno pomembnem zakonu o planinskih poteh. Sprva sem bila začudena, da seja sploh poteka, ker – saj veste – je predpisano število poslancev, da seja sploh poteka. V dvorani je namreč bilo – 10 ljudi.

Nato sem pa opazila, da so mize vseeno polne laptopov. Kaj pa je zdaj to?

Čez nekaj minut opazim 5 naših poslancev, kako prikorakajo nazaj v dvorano. Vsak gre za svojo mizo na nanjo – preden se usede – vrže škatlo cigaret. Aja, na čiku ste bili. Js bi šla tut.

Ampak čakaj. To je njihova služba. Delovni čas. Cigareti? Javni prostor – fakin parlament!! Kjer se bo glasovalo o noveli zakona o kajenju, kjer se prepoveduje kajenje na delovnem mestu.

”Med cilji sprememb zakona je predvsem popolna zaščita vseh zaposlenih, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim ter povečano opuščanje kajenja, je dejal minister za zdravje Andrej Bručan.” vir: Delo, 1.6.2006

Torej popolna zaščita ZAPOSLENIH. Kaj samo jaz tu vidim protislovje?

Sklepam torej, da gre za denar, ker zakaj bi poslanci državnega zbora sprejemali zakon, ki jim ni povšeči.
Da grem še dalje. Danes je kolega ob pogovoru o temu postavil še eno dejstvo. Kebrov zakon. In njegovo upoštevanje v parlamentu.

Okej vprašanje za bralce: državljani naj se ravnamo po naši voljeni oblasti in zakonih, ki jih sprejema, ker smo ji MI dali moč, oni se pa po njih ne ravnajo? (Izvzemamo seveda imuniteto.) Mi, državljani kadilci, naj upoštevamo zakon kadilske oblasti, ona ga pa pač ne bo? Kaj je to mogoče dokaz, da smo se s t.i. demokracijo zafukali, ker smo začeli upoštevati instinkte in upoštevati tisto, kar so nam vedno tupili v glavo – da smo Mi tisti, ki odločamo??

Načelo o ljudski suverenosti.

Jebeš to.

p.s. – Sašo Peče kadi Marlboro rdeče.